Strani

nedelja, 23. marec 2025

Navigacija po Aktu o umetni inteligenci #1

 Transparentnost in obveznost razkritja

* Prvič objavljeno v reviji Novičnik Ministrstva za digitalno preobrazbo, št. 03/2025, 18. marec 2025

Predstavljajte si, da minister v pozni nočni uri, ko že malo trepeta pred jutranjo kavo in tiskovno konferenco, uporabi umetno inteligenco za hitro sestavo javnega obvestila. Klikne objavi in gre spat. Naslednje jutro pa panika – UI je v besedilu skoval novo besedno zvezo, ki jo narod razume kot napoved novih davkov, in v državi se vname ogorčenje. Krik in stok na družbenih omrežjih, razjarjeni komentatorji, vse do večerne Tarče.

In potem sledi vprašanje: kdo je kriv? Je to minister, ki ni prebral, kaj je objavil? Je to umetna inteligenca, ki piše brez razumevanja konteksta? Je to ljudstvo, ki je prehitro povleklo zaključke? Ali pa je problem v pomanjkanju jasnih pravil?

Primer je hipotetičen, vprašanja hipotetična, uporaba pa povsem praktična. Dilema že vse od sprejema Akta o UI tudi ni več zgolj načelna – gre za pravne obveznosti, določene v 2. odst. 4. tč. 50. čl. Akta o umetni inteligenci.

Kaj določa Akt o UI glede transparentnosti?

»Uvajalci sistema UI, ki ustvarja ali prireja besedilo, ki se objavi z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa, morajo razkriti, da je bilo besedilo umetno ustvarjeno ali prirejeno. Ta obveznost se ne uporablja, kadar je uporaba zakonsko dovoljena za odkrivanje, preprečevanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali kadar je bila vsebina, ustvarjena z UI, predmet človeške preverbe ali uredniškega pregleda in kadar ima fizična ali pravna oseba uredniško odgovornost za objavo vsebine.«

Prevedeno: če umetna inteligenca napiše članek, mora biti to označeno – razen če ga je potem še kdo preveril, uredil in zanj prevzel odgovornost. Nič več prelaganja krivde na neviden algoritem.

Namen pravila je jasen: preprečiti kaos in manipulacije. UI že danes piše osupljivo prepričljive, a popolnoma lažne novice. Ljudje delijo naslove brez branja vsebine, javno mnenje pa kroji UI, ki ne razume ironije. Primer? Nedavno je UI-generiran članek »razkril«, da je znani teniški igralec priznal nekaj, česar v resnici ni. Kdo je to preveril? Nihče. Kdo je to delil? Vsi.

Kako to vpliva na Slovenijo? 

Ministrstva, agencije in javne institucije, ki uporabljajo UI za ustvarjanje vsebine, morajo jasno razkriti, če vsebina ni bila preverjena in odobrena s strani človeškega urednika. Tudi novičarski portali ne morejo več objavljati »novic«, ki jih je sestavil algoritmični Frankenstein, ne da bi to jasno označili.

Zakaj je to pomembno? 

Ker živimo v času, ko je mogoče v nekaj sekundah ustvariti povsem verodostojno laž. In čeprav radi govorimo, da so »ljudje pametni«, zgodovina socialnih omrežij dokazuje, da naša presoja pogosto ne zdrži več kot treh sekund. Zato: če UI piše novice, moramo to vedeti. In če ne vemo, nas bo UI slej ko prej pretental – ali vsaj napisal tako prepričljivo laž, da bo celo minister pomislil, da je nemara resnična.