Strani

sobota, 30. december 2023

Etika umetne inteligence v sistemu izobraževanja (1. del)

 »Uspeh pri ustvarjanju umetne inteligence bi bil lahko največji dogodek v zgodovini človeštva. A žal lahko tudi zadnji, če se ne bomo naučili izogniti se tveganjem.«

Stephen Hawking


Prispevek je bil pripravljen kot vabljeno predavanje X. znanstvenega posveta Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2023, ki je potekal 7. in 8. marca 2023 v Portorožu na temo integritete v vzgoji in izobraževanju – izhodišče za pravičnost in vključenost v organizaciji Šole za ravnatelje Zavoda RS za šolstvo. Naključnem bralcu se zato že vnaprej opravičujem za morebitno okornost jezika in hitre preskoke tem – te so prilagojene živemu nastopu in tehniki prezentacije. A ker je vsebina aktualna, se mi vendarle zdi smiselna tudi objava v pisni obliki, pri čemer je vsebina zaradi obširnosti razdeljena na dva sklopa.
In kot vedno – vsa mnenja so moja. Tole je pač moj peskovnik.

***
O digitalizaciji govorimo že desetletje – z zaznavnimi uspehi. O umetni inteligenci pa, nasprotno, vemo zelo malo, pa vendar se zdi, da nas od njenega razmaha ločijo prej meseci kot leta. Osnovne in srednje šole v ZDA se prav zdaj že začenjajo opredeljevati do problemov ohranjanja akademske integritete, ki jih odpira umetna inteligenca – ne, ker želijo biti korak pred svetom, pač pa zato, ker je problematika tam že postala pereča. Zavedeno je pričakovati, da se bo Slovenija izognila novim izzivom. Nenazadnje si tega niti ne želimo. Smo pa lahko uspešnejši, če smo pripravljeni.

Zato je ključnega pomena, da učitelji in učenci razumejo, ozavestijo in se naučijo upravljati z omejitvami, možnimi tveganji in etičnimi pomanjkljivostmi aplikacij umetne inteligence v izobraževanju. V tem duhu je namen prispevka osvetliti prednosti, ki jih ponuja razvoj umetne inteligence v izobraževalnem okolju, in obenem ponuditi orodja za spoprijemanje z etičnimi izzivi vključevanja umetne inteligence v učilnice.

Zakaj se je smiselno pogovarjati o umetni inteligenci (UI) v šolstvu


Najbolj rigiden odgovor je – ker nam tako narekujejo smernice EU. Ker je to del programa Erasmus+. Ker je to integralen del evropske digitalne politike. Ker je to usmeritev naše skupne evropske prihodnosti.

»Ker umetnointeligenčni sistemi čedalje bolj vplivajo na vse vidike človekove dejavnosti, se zdi nujno, da v vsej EU izobraževalci razumejo, kako naj orodja umetne inteligence etično uporabljajo pri poučevanju in kako naj jih učenci uporabljajo pri učenju.« 

Evropska Komisija, Končno poročilo strokovne skupine Komisije za umetno inteligenco in podatke v izobraževanju in usposabljanju (1)

Seznam aktualnih evropskih politik in regulative je, navkljub novosti področja, obsežen (2),  kar kaže na jasno odločenost EU, da ažurno začrta sprejemljive poti razvoja UI. A s politikami, direktivami in smernicami je (praviloma) pač že tako, da ne zajamejo tistega, kar dela svet zanimivo; v njihovi naravi je, da vznemirljive stvari prevedejo v suhoparen uradniški jezik – ta mora biti tehnično korekten in neposredno neuporabljiv hkrati. Z malo šale: včasih se zdi, da se celo lektorji, prevajalci in uredniki preprosto – predajo.

Vir: Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco

Vsebinski odgovor je seveda dosti vznemirljivejši: Umetna inteligenca je del našega življenja. Morda o njej niti ne razmišljamo, a je povsod okoli nas - in uporabljamo jo že leta. Ko iščemo v Googlu, beremo e-pošto, sprašujemo za navodila za vožnjo, prejemamo Netflix priporočila - nenehno uporabljamo aplikacije umetne inteligence. Ker nam koristijo. Ker je z njimi lažje. Ker nam pomagajo.

Umetna inteligenca tudi še zdaleč ni nova. Že res, da je pravi boom doživela šele v zadnjem letu – zlasti izjemen napredek v neposredni uporabljivosti aplikacij za končne uporabnike, kot je na primer ChatGPT, je znatno prispeval k popularizaciji sistema - a modeli strojnega učenja, produkcija algoritmov in obdelava naravnega jezika, ki vsi temeljijo na umetni inteligenci, so med nami že leta. 

Umetno inteligenco lahko na kratko definiramo kot skupino tehnologij, ki se ukvarjajo s simulacijo inteligentnega vedenja računalnikov in njihovo sposobnostjo posnemanja človeškega vedenja – povedano drugače, gre za zmožnost računalnika, da (samostojno) izvaja naloge, ki jih praviloma pripisujemo inteligentnim bitjem, kot so, primeroma, kognitivna avtomacija, učenje, sklepanje, analiza hipotez ipd (3).  Njena semantična osnova sicer nakazuje na računalniško mimikrijo človeškega vedenja in zavesti – a vendar, zgolj iz previdnosti in v izogib vtisu pretiranega zanesenjaštva: dasiravno so se sistemi UI izkazali kot izjemni v opravljanju vrste kognitivnih, logično-analitičnih funkcij, ki so še do nedavnega veljali za ekskluzivno domeno človeka, se razprave o morebitni »zavesti« računalnikov vendarle zdijo (vsaj zaenkrat) še močno pretirane. 

»Umetna inteligenca je hitro razvijajoča se skupina tehnologij, ki lahko prispevajo k številnim gospodarskim in družbenim koristim v celotnem spektru panog in družbenih dejavnosti. Uporaba umetne inteligence lahko z izboljšanjem napovedi, optimizacijo delovanja in dodeljevanja virov ter po meri prilagojenimi digitalnimi rešitvami, ki so na voljo za posameznike in organizacije, zagotavlja ključne konkurenčne prednosti za podjetja ter podpira družbeno in okoljsko koristne rezultate, na primer na področju zdravstvenega varstva, kmetijstva, izobraževanja in usposabljanja, upravljanja infrastrukture, energije, prometa in logistike, javnih storitev, varnosti, pravosodja, učinkovite rabe virov in energije ter ublažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.«

Iz uvoda k Aktu o umetni inteligenci

Že v izhodišču je mogoče v izobraževanem okolju izpostaviti tri tehtne razloge, ki govorijo v prid implementaciji UI v učne sisteme: (1) dostopnost (ta je praviloma široka, stroškovno nizka ali celo brezplačna), (2) sodelovalnost (pogovorni uporabniški vmesniki omogočajo generiranje pisnih, vizualnih ali kodiranih izhodov), in (3) zaznavna kakovost (obseg indeksirane vsebine podpira izboljšanje rezultatov na verodostojni ravni) – z opozorilom, da se algoritme UI uporablja predvsem kot »dodatno« orodje učiteljem in učencem, torej kot podpora, ki v končni fazi še vedno terja »človeški« pregled(4). 

Vsebinsko že omenjene Etične smernice na področju izobraževanja taksativno izpostavljajo številne prednosti z umetno inteligenco procesiranih podatkov, tako na primer:

1. Uporabo prilagodljivih učnih tehnologij za prilagajanje sposobnosti vsakega učenca
2. Uporabo nadzornih plošč (dashboardov) študentov za vodenje učencev skozi njihovo učenje
3. Zagotavljanje individualiziranih posegov za posebne potrebe
4. Točkovanje esejev z avtomatiziranimi orodji
5. Napovedovanje morebitnega osipa, upravljanje vpisa študentov in načrtovanje virov
6. Uporabo klepetalnih botov (chatbotov) za vodenje učencev in staršev pri administrativnih opravilih

V dosedanji praksi so se aplikacije UI že izkazale kot neposredno uporabljive zlasti na področjih (1) prilagojenih učnih platform za spodbujanje učenja učencev, (2) avtomatiziranih sistemih ocenjevanja za pomoč učiteljem in (3) kot pomoč pri administrativnih opravilih. 

Izhajajoč iz teh osnov same Etične smernice pojasnjujejo svoj obstoj kot nujen iz naslednjih treh razlogov: 

1. Ker UI v izobraževanju ni več oddaljena resničnost (uporaba UI aplikacij v učenju tujih jezikov; uporaba UI pri prilagajanju učnih modelov različnim potrebam)
2. Ker ima UI izjemen potencial za krepitev izobraževanja (četudi nam zaenkrat primanjkuje poglobljena analiza in je izpostavljena etičnim premislekom)
3. Ker je UI del digitalnih veščin, ki jih bomo potrebovali (tako s strani učiteljev kot učencev, in to do konca dekade)

A prav tako je dejstvo, da načrtovanje »od zgoraj navzdol«, torej v smeri »izobraževalni sistem – končni uporabnik (učenec, učitelj)« le težko sledi hitrosti prodora UI. Samo v letošnjem letu (ko pišem, vstopamo v marec 2023) smo bili že priča dvema dogodkoma, ki jasno kažeta na možnost, da so vse visokoleteče cilje usmerjene nadgradnje sistema izobraževanja s potenciali UI uporabniki že prehiteli. 

Oba dogodka prihajata iz ZDA – kar pa, glede na njuno »digitalno naravo«, ki jasno presega geografske zamejitve, ne predstavlja prav nikakršnega razloga za zmanjševanje teže ali relevantnosti v našem okolju. Prvi datira v januar 2023, in sicer gre za blokado ChatGPTja (5) v šolskih napravah in omrežjih   – najprej v največjem šolskem okrožju v ZDA, t.j. okrožju mesta New York,  nato pa tudi v šolskih okrožjih Los Angelesa, Baltimora in drugih. Kot so uradno navedli, je bil razlog »zaščititi akademsko poštenost«, medtem ko se izvaja ocena tveganja in koristi, zlasti v smeri morebitnih »negativnih vplivov na učenje študentov in pomislekov glede varnosti in točnosti vsebine«. Kot je vsebinsko v pojasnilo navedla tiskovna predstavnica šolskega okrožja NY City, je namreč »že mogoče, da orodje lahko ponudi hitre in enostavne odgovore na vprašanja, a ne gradi veščin kritičnega razmišljanja in reševanja problemov, ki so bistvenega pomena za akademski in vseživljenjski uspeh.«

Tej logiki je seveda že načelno težko oporekati, a vendar je treba za celovit oris stopiti korak nazaj. Vse akcije, blokiranje in pojasnila, so odraz dejstev, da (a) učenci orodja že uporabljajo in da (b) so se šole znašle v povsem nemočnem položaju. Povedano drugače: umetna inteligenca je tu - in to že danes. Naši otroci jo uporabljajo – moj 12-letni sin niti ne sprašuje več, kako lahko uporabi ChatGPT za pisanje spisa. Ne, ker tega ne počne - pač pa zato, ker to veščino že obvlada. Zaverovanost, da smo tu na varnem zaradi slovenščine, je – tudi zaradi aplikacij UI na področju jezika – povsem zavedena (6). 

Mnogi so izrazili strah, da bo to konec pisnih nalog, kot smo jih poznali doslej - učiteljem, ki se tradicionalno zanašajo na neodvisne pisne naloge za izgradnjo in ocenjevanje veščin razumevanja in kritičnega mišljenja, ChatGPT odvzema njihovo najbolj osnovno, temeljno sredstvo; resnično avtorstvo seminarske naloge, eseja ali spisa je postavljeno pod avtomatičen vprašaj.

Drugi povod za razmislek o smotrnosti drugačnega pristopa predstavlja odmevna raziskava profesorja Christiana Terwiescha  na temo zmogljivosti ChatGPTja v programu MBA, prav tako objavljene januarja 2023. V Terwieschevih testih je namreč algoritem generativne UI na testu MBA uspešno opravil zadano nalogo: »Chat GPT ima izjemne sposobnosti reševanja izzivov, ki se v veliki meri uporabljajo pri usposabljanju in testiranju naših študentov MBA. Glede na njegovo obvladovanje ocenjevanih področij bi njegovo delo ocenil z B do B-», je v svojem zaključku povzel Terwiesch (7).  

Kot je razvidno iz Terwieschejeve analize, se je ChatGPT izkazal za izjemno pismenega in analitičnega pri oblikovanju odgovorov na vprašanja. Jezik je bil jedrnat, struktura besedila logična in izbor besed tehten. 

»OpenAIjev Chat GPT je pokazal izjemno sposobnost avtomatizacije nekaterih veščin visoko plačanih intelektualnih del znanja na splošno in posebej intelektualnih del na delovnih mestih, ki jih zasedajo diplomanti MBA, vključno z analitiki, menedžerji in svetovalci.« 

Christian Terwiesch

V oris neposredno uporabljivih zmogljivosti ChatGPTja primeroma preizkusimo njegovo veščost pisanja zahvale dolgoletni sodelavki, ki se upokojuje po 20 letih poučevanja prvošolcev.

Vprašanje zastavimo v slovenščini – in v naslednjih nekaj trenutkih nam ChatGPT spiše odgovor, ki se, vsaj na pri pogled, zdi tehten, slovnično korekten, vsebinsko tekoč in predvsem – neposredno uporabljiv. V kolikor želimo dodati osebno noto, to seveda lahko storimo – nenazadnje, z natančnejšim pozivom bi nam tudi ChatGPT ponudil specifičnejši odgovor. 

Vir: ChatGPT

Naj nam bo všeč ali ne – težko je trditi, da nam ChatGPT ni ponudil konkretnega izhodišča in spodobne osnove za nadaljnje delo. Prihranil nam je čas, postregel z idejo in nam dal na voljo tudi kvalitetno oporo za nadgradnjo.

Ker poteka predavanje ravno na dan 8. marca, ko obeležujemo mednarodni praznik žensk, za ponazoritev izberemo še dnevu primerno temo, tokrat v obliki poezije: ChatGPTju naročim, naj napiše »pesem o ljubeči, skrbni in lepi ženi«.


Vir: ChatGPT

ChatGPT je sam izbral 4 kvartično strukturo – povsem lahko pa bi mu naročili tudi, naj uporabi katerokoli drugo pesniško obliko. Lahko bi mu določili stopice, predlagali ritem, sugerirali bi mu lahko celo slog – in v času pičlih nekaj sekund bi nam sistem ponudil svoj predlog. Kar je bistveno, je zlasti sledeče:  dasiravno predlagana pesem morda ni idealna prav za vašo ženo oz. partnerja, pa je zagotovo lahko koristno orodje za osnovo ali nadaljnjo nadgradnjo osebnega sporočila. 

Etika kot naš edini pravi ščit


Rezultati umetne inteligence so osupljivi. A ker se UI uči podobno, kot se učimo ljudje – prek nevronskih mrež, kjer so računalniški sistemi zasnovani kot zbirke enot in vozlišč po vzoru bioloških živčnih nevronov – se lahko uči tako »dobro« kot »slabo«. Še več – če nas bo UI posnemala (in posnemala nas bo!), se utegnejo vse naše pristranskosti, subjektivnosti, diskriminatorni nazori ipd. prezrcaliti na medmrežje.


Vir: ChatGPT

Neposredna, pereča povoda za razmislek o UI v izobraževanju sta na tej točki torej (vsaj) dva: (1) UI je že neposredno uporabljiva in tudi uporabljana in (2) ima zaznavno kvaliteto. Naj se na tem mestu vrnem na našo izhodiščno misel Stephena Hawkinga: »Uspeh pri ustvarjanju umetne inteligence bi bil lahko največji dogodek v zgodovini človeštva. A žal lahko tudi naš zadnji, če se ne bomo naučili izogniti se tveganjem.«

Naša najboljša zaščita je – etika. Etični pristop mora postati integralen del umetne inteligence – ker ta posnema miselne procese ljudi, namreč ni ne objektivna, niti vredno(s)tno nevralna. V tem oziru je zato ključnega, vitalnega in vseobsegajočega pomena, da v sam sistem vnesemo etične smernice, jih neprestano spremljamo, evalviramo, preizprašujemo in po potrebi korigiramo - in to v vseh fazah:
(1) pri oblikovanju sistemov UI,
(2) pri uporabi sistemov UI, in 
(3) pri ciljih UI.

»Umetna inteligenca ima dolgo zgodovino, ki obsega številne discipline, od računalništva do kognitivnih znanosti, filozofije, tehnoloških študij in vede o učenju. Umetno inteligenco ljudje dojemajo različno, zato je pomembno, da se etični izzivi ponazorijo s konkretnimi primeri, usmerjenimi v izobraževanje, da bi se izognili nesporazumom. Pri etiki umetne inteligence ne gre le za to, (1) kako uporabljamo tehnologijo, temveč tudi za to, (2) zakaj in iz kakšnih razlogov umetno inteligenco in podatke uporabljamo v podporo poučevanju, učenju in ocenjevanju.« 

Končno poročilo strokovne skupine Komisije za umetno inteligenco in podatke v izobraževanju in usposabljanju 

V zgovoren oris vsestranske aplikativnosti lahko – v imenu znanstveno semantološke doslednosti – kot iztočnico za nadaljevanje ChatGPT preizprašamo še o poznavanju etike. 


Vir: ChatGPT

… in v hipu dobimo odgovor. Ta ni kopiran, »posnet z interneta«, praviloma tudi ne avtorsko sporen; je unikatno delo umetne inteligence. 

Ker je »pogovor« enostaven in (vsaj na prvi pogled) tudi tehten, ga nadaljujem: ChatGPT pobaram, zakaj da je etika sploh pomembna – in spet dobim hiter, vsebinsko logičen, originalen odgovor (8).

Vir: ChatGPT

Odgovor aplikacije UI se zdi povsem na mestu: etiko potrebujemo, da se lahko odločimo, kaj je prav in kaj ne – da lahko pravilno usmerjamo našo pot in naš razvoj na način, ki podpira naše skupne vrednote in je koristen za posameznika in družbo. Končno poročilo strokovne skupine Komisije za umetno inteligenco in podatke v izobraževanju in usposabljanju tako na primer poudarja, da sta etika umetne inteligence in etika izobraževanja in usposabljanja tesno povezani: »Umetna inteligenca kot tehnologija prinaša lastne etične dileme in izzive, ki jih je treba razlagati v kontekstu poučevanja in učenja, da bi uresničili zamišljene možnosti.«

Da bi pomagala pri reševanju teh izzivov, je Evropska Komisija oktobra 2022 objavila Etične smernice za uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju za izobraževalce. Te naj bi zagotovile praktično podporo in napotke predvsem za osnovnošolske in srednješolske učitelje, in sicer ne glede na njihovo morebitno predznanje oz. poznavanje sistemov umetne inteligence. Natančnejši pregled smernic presega namen tega traktata, zato naj na tem mestu zadostuje zgolj splošen oris: Smernice opredeljujejo primere uporabe UI v šolah, navajajo primere možnih načinov pomoči UI pri poučevanju tako z vidika učiteljev kot učencev, začrtujejo vodila pri podpori UI v upravnih postopkih in, nenazadnje, predstavljajo etične vidike in zahteve kot temeljna vodila implementacije UI v izobraževalna okolja. 

Mimogrede, na koncu Etičnih smernic je mogoče najti še koristen Glosar s pojasnili osnovnih pojmov, ki uspešno krmari med načelom, da uporaba UI res ne potrebuje poglobljenega tehničnega (pred)znanja, in zavestjo, da je osnovne pojme komponent sistema, v kolikor naj izobraževalna sfera (in tudi širše družba) bdi nad etičnostjo delovanja UI, vendarle potrebno osvojiti vsaj za namene laičnega sporazumevanja.


****
(1) Evropska Komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, Končno poročilo strokovne skupine Komisije za umetno inteligenco in podatke v izobraževanju in usposabljanju: Povzetek, Urad za publikacije EU, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2766/65087
(2) Kogar zanima, je tu referenčni seznam aktualnih evropska politik in regulative:
• Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 (2021); https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/digital-education/action-plan
• Etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco (2019), Neodvisna strokovna skupina na visoki ravni za umetno inteligenco, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/d3988569-0434-11ea-8c1f-01aa75ed71a1
• Ocenjevalni seznam za zaupanja vredno umetno inteligenco (2020), Strokovna skupina na visoki ravni za umetno inteligenco: Assessment List For Trustworthy Artificial Intelligence (ALTAI), https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/node/806
• Bela knjiga Komisije o umetni inteligenci (2020), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/ac957f13-53c6-11ea-aece-01aa75ed71a1
• Akt o umetni inteligenci (v proceduri)
• Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016R0679; Prim. tudi Varstvo podatkov v EU, https://ec.europa.eu/info/law/law-topic/data-protection_sl
• Evropska komisija: Evropska strategija za podatke (2020), https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/data
• Evropska komisija: Priročnik o evropskem pravu varstva osebnih podatkov (2018), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/5b0cfa83-63f3-11e8-ab9c-01aa75ed71a1
• JRC: Digital Competence Framework for Educators (DigCompEdu, 2017) - Okvir digitalnih kompetenc za izobraževalce, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC107466
• JRC: DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens, (DigComp 2.2, 2022) - Okvir digitalnih kompetenc za državljane, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128415
• JRC: Emerging technologies and the teaching profession (2020) - Nastajajoče tehnologije in učiteljski poklic, https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC120183
• OECD:  Recommendation of the Council on Artificial Intelligence (2021) - Priporočilo Sveta o umetni inteligenci), https://legalinstruments.oecd.org/en/instruments/OECD-LEGAL-0449
• UNESCO: Recommendation on the Ethics of Artificial Intelligence (2021) - Priporočilo o etiki umetne inteligence, https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000381137.locale=en
• UNESCO: Artificial Intelligence in Education: Challenges and Opportunities for Sustainable Development (2019) - Umetna inteligenca v izobraževanju: izzivi in priložnosti za trajnostni razvoj), https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000366994
• UNICEF: Policy guidance on AI for children (2021) - Smernice politike o umetni inteligenci za otroke, https://www.unicef.org/globalinsight/reports/policy-guidance-ai-children
(3) Umetno inteligenco je mogoče opisati tudi operativno področno kot, primeroma, »kombinacijo kognitivne avtomatizacije, strojnega učenja, sklepanja, ustvarjanja in analize hipotez, obdelave naravnega jezika in namerne mutacije algoritmov, ki ustvarja vpoglede in analitiko na ravni ali nad človeškimi zmožnostmi« Prim. npr. IEEE Corporate Advisory Group (CAG): IEEE guide for terms and concepts in intelligent process automation. The Institute of Electrical and Electronics Engineers Standards Association, 28.1.2.2017, https://ieeexplore.ieee.org/iel7/8070669/8070670/08070671.pdf
(4) Prim. Gartner, How Should Education Institutions Respond to Use of Generative AI such as ChatGPT?, ID G00784961, 19.1.2023
(5) Program, ki ga je ustvaril OpenAI, uporablja strojno učenje za pripravo pisne vsebine po meri. Odziva se na konkretno zahtevo, ki mu je naložena; spekter tem, ki jih obvlada, je širok (in, ker gre za algoritem strojnega učenja, postaja le večji). Zbirati in obdelovati je sposoben zgodovinska dejstva, oblikovati eseje v različnih slogih, pisati slovnično pravilno (ali celo z napakami, v kolikor uporabnik poda takšno zahtevo) in izpeljevati prepričljive, logično utemeljene zaključke. In kar je zares osupljivo – zapis je v celoti realističen. Prim. https://www.umetnainteligenca.com/2023/02/plonkanje-z-umetno-inteligenco.html
(6) Pod sponzorstvom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Evropskega sklada za regionalni razvoj v Sloveniji že nekaj let poteka projekt Razvoj slovenščine v digitalnem okolju,  ki z modeli strojnega učenja razvija programske kode in oblikuje zbirke podatkov pod odprtokodno licenco. Ti algoritmi so vešči ne le prepričljivega strojnega prevajanja za jezikovni par angleščina – slovenščina, pač pa tudi pravilne slovnice, sintakse in postavljanja vejic, prepoznavanja imen v besedilu in povezav med njimi (ekstrakcija povezav), odkrivanja povezav v smislu prepoznavanja imen v besedilu in koreferenčnosti med njimi ter prepoznavanja pomena besed v sobesedilu (razdvoumljanje). Za šolski sistem se zdita neposredno uporabljivi zlasti orodji UI za »strojno povzemanje besedil« in za »iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja,« kot izhajajo iz besedila (torej kategorija »razumevanje vsebine«). 
Gl. https://rsdo.slovenscina.eu/
(7) Christian Terwiesch, Would Chat GPT Get a Wharton MBA? New White Paper By Christian Terwiesch, White Papers, Mack Institute for Innovation Management, https://mackinstitute.wharton.upenn.edu/2023/would-chat-gpt3-get-a-wharton-mba-new-white-paper-by-christian-terwiesch/
(8) V imenu orisa korektnosti odgovora na tem mestu ne preverjam – dasiravno bi v primeru resne znanstvene razprave seveda naredila prav to – pa ne le pri digitalnih virih, verodostojnost se, kot je to v raziskovalnem svetu uveljavljena praksa, testira z vsaj tremi med seboj neodvisnimi viri; velja poudariti, da v tem smislu torej pri UI ni prav nobene razlike v razmerju do standardnih pristopov.