*Prvič objavljeno v Novičniku Ministrstva za digitalno preobrazbo, dne 9. julija 2025, št. 07/2025, str. 4.
»Etika mora biti srce umetne inteligence, ne njen naknadni dodatek.«
V drugi polovici junija 2025 sem imela priložnost sodelovati na treh pomembnih mednarodnih dogodkih, ki vsak po svoje zaznamujejo sodobne trende na področju umetne inteligence (UI): HUDERIA Akademija v Strasbourgu, UNESCO Globalni forum v Bangkoku in četrto zasedanje EU Odbora za umetno inteligenco v Bruslju. Čeprav so si dogodki v svojem fokusu različni, jih povezuje skupna rdeča nit – kako oblikovati prihodnost UI, ki bo varna, pravična in v službi ljudi.
Strasbourg: HUDERIA kot kompas za presojo vplivov UI
V Strasbourgu je med 16. in 18. junijem potekala prva HUDERIA Akademija, organizirana pod okriljem Sveta Evrope in Alan Turing Inštituta. Glavna zvezda dogodka je bila nova metodologija HUDERIA – orodje za presojo tveganj in vplivov UI sistemov na človekove pravice, demokracijo in pravno državo.
Z več kot 80 udeleženci iz več kot 30 držav smo v treh intenzivnih dneh razčlenjevali uporabo modela HUDERIA na primeru sistema za zaznavo goljufij pri subvencijah. Poseben poudarek je bil na strateškem vključevanju metodologije v razvoj, nadzor in javno naročanje UI sistemov – vse v duhu nove Okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci ter človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi.
Slovenija je z udeležbo potrdila svojo zavezanost človeku prijazni digitalni preobrazbi, obenem pa okrepila vezi z mednarodnimi partnerji in pridobila dragocena znanja za oblikovanje nacionalnih politik na področju presoje tveganj UI.
Bangkok: Dialogi o etiki UI na UNESCO forumu
Med 24. in 27. junijem je Bangkok gostil UNESCO Globalni forum o etiki umetne inteligence, kjer sem v imenu Slovenije sodelovala kot članica mreže AI Ethics Experts Without Borders. Dogodek, ki ga je soorganizirala tudi Evropska unija, je bil z več kot 1000 udeleženci ena največjih svetovnih platform za strateški dialog o etiki UI.
V nagovoru na ministrski seji sem poudarila, da mora biti umetna inteligenca zgrajena na etičnih temeljih – ne prilagojena z njimi naknadno. To sporočilo je odzvanjalo skozi razprave o vključevanju kulturne raznolikosti, vzpostavitvi UI nadzornih organov in nujnosti podpore za manj zastopane jezike v generativnih modelih.
Slovenija je bila vidno prisotna – tako na ministrski seji kot z aktivnostmi IRCAI in v bilateralnih pogovorih s predstavniki iz Islandije, Malavija in Peruja. Posebej odmevna je bila naša zavzetost za ohranjanje jezikovne raznolikosti, kar je postalo eno ključnih vprašanj za prihodnji razvoj pravične UI.
Bruselj: EU Odbor za UI in izvajanje evropske zakonodaje
Prispevek Slovenije je bil v razpravah večkrat izpostavljen kot primer dobre prakse, kar priča o naši močni vsebinski poziciji v evropskem prostoru. Dejavno sodelovanje na tem zasedanju potrjuje, da Slovenija ni le opazovalka, temveč soustvarjalka evropske UI politike.