*Prvič objavljeno v Novičniku Ministrstva za digitalno preobrazbo, dne 29. julija 2025, št. 7/2/2025, str. 4.
Z začetkom veljavnosti Akta o umetni inteligenci 2. avgusta 2025 je Evropska unija vstopila v novo fazo digitalnega regulativnega okvira, ki naslavlja razvoj in uporabo umetne inteligence v skladu z evropskimi vrednotami in temeljnimi pravicami. Posebno mesto v tej ureditvi zasedajo modeli umetne inteligence splošnega namena, ki zaradi svoje vsestranske uporabe predstavljajo tako potencial za preboj kot tveganje za zlorabo. Zato je zakonodajalec zanje predvidel posebne obveznosti, ki jih dopolnjujejo prav v tem mesecu objavljeni Kodeks ravnanja in Smernice Evropske komisije.
Modeli splošnega namena, znani tudi kot GPAI modeli (General-Purpose AI models), vključujejo sisteme, ki so usposobljeni za izvajanje širokega nabora nalog in jih je mogoče integrirati v različne aplikacije. Tipični predstavniki te kategorije so veliki jezikovni modeli, ki generirajo besedilo, sliko, govor ali video, in katerih zmožnosti daleč presegajo enonamenske rešitve. Prav zaradi te vsestranskosti ti modeli pomembno vplivajo na inovacijski ekosistem, hkrati pa odpirajo nova pravna in etična vprašanja. Akt o umetni inteligenci zato določa, da morajo ponudniki takšnih modelov zagotoviti določeno stopnjo preglednosti, omogočiti dostop do tehnične dokumentacije ter vzpostaviti politiko za spoštovanje avtorskih pravic. V primeru modelov, ki predstavljajo sistemska tveganja - torej modelov z izjemnim vplivom ali velikimi zmogljivostmi - veljajo še strožje zahteve, kot so ocenjevanje in ublažitev tveganj, varnostna zaščita ter poročanje o incidentih.
Evropska komisija je 10. julija 2025 objavila osnutek Kodeksa ravnanja, ki ga je pripravila skupina neodvisnih strokovnjakov. Kodeks je bil težko pričakovan - nemalo tudi zaradi napovedi, da naj bi bila končna verzija predstavljena že aprila. Prav v teh dneh države članice in Komisija ocenjujemo njegovo ustreznost, vse s ciljem, da se 1. avgusta objavi tako ocena ustreznosti s stani Odbora za UI kot tudi Komisije, in da se od 2. avgusta dalje - roka, ki ga je postavil Akt o UI - ponudnikom modelov UI splošnega namena omogoči, da pristopijo h Kodeksu in si s sledenjem norm, ki jih ta določa, zmanjšajo pravno negotovost glede njihove sistemske usklajenosti z Aktom o UI.
Kodeks je vsebinsko razdeljen na tri poglavja: prvi dve naslavljata transparentnost in avtorske pravice - vsem ponudnikom splošnih modelov UI ponujata način, kako dokazati skladnost z njihovimi obveznostmi iz člena 53 Akta o umetni inteligenci, medtem ko je poglavje o varnosti in zaščiti pomembno le za manjše število ponudnikov najnaprednejših modelov, to je tistih, za katere veljajo obveznosti za ponudnike splošnih modelov umetne inteligence s sistemskim tveganjem v skladu s členom 55 Akta o umetni inteligenci.
Vsebinsko ne gre spregledati, da gre v pravnem smislu za prostovoljni dokument, ki ponudnikom omogoča strukturiran pristop k izpolnjevanju zakonskih zahtev. A četudi Kodeks ni pravno zavezujoč, njegova implementacija prinaša pomembne prednosti: ponudniki, ki se zavežejo k njegovemu spoštovanju, bodo deležni večjega zaupanja s strani nadzornega organa in bodo obravnavani kot proaktivni partnerji pri zagotavljanju skladnosti; to jim bo, kot je na svoji uradni strani povzela Evropska Komisija, »zmanjšalo njihovo upravno breme in jim dalo večjo pravno varnost, kot če bi skladnost dokazovali z drugimi metodami«.
Smernice o obsegu obveznosti za modele umetne inteligence splošnega namena
V podporo razumevanju in implementaciji zakonskih obveznosti je Komisija 18. julija 2025 objavila še Smernice, ki podrobneje opredeljujejo štiri ključna področja: kdaj model šteje za splošnonamenskega, kdo je njegov ponudnik, katere izjeme veljajo za odprtokodne modele in kako poteka izvrševanje zakonskih obveznosti. Posebno pozornost so namenili pragu, po katerem se model šteje za GPAI – merilo je določeno glede na računsko zmogljivost (presežek 10^23 FLOP), torej kako hitro je računalnik sposoben izvajati zahtevne matematične izračune, in sposobnost generiranja jezika ali vizualnih vsebin. Nadalje so jasno razložili vlogo ponudnika, ki ni nujno razvijalec modela, temveč vsak, ki ga pod svojo blagovno znamko prvič ponudi na trgu EU. Pomembna novost je tudi obravnava t. i. življenjskega kroga modela, kar pomeni, da obveznosti veljajo od začetka njegovega treniranja do prenehanja uporabe, ne glede na morebitne nadaljnje nadgradnje.
Za modele, ki bodo na trgu že pred 2. avgustom 2025, velja prehodno obdobje do 2. avgusta 2027, v katerem morajo postati skladni z določbami zakona; ponudniki, ki bodo model na novo uvedli po tem datumu, bodo morali zagotoviti skladnost brez prehodnega obdobja. Komisija sicer v prvem letu po uveljavitvi ne bo izvajala kazenskih ukrepov, vendar se pričakuje, da bodo ponudniki aktivno sodelovali z Uradom za UI in začeli izvajati vse potrebne ukrepe. Po 2. avgustu 2026 se bo začelo izvajati izvrševanje pravil v celoti, vključno z možnostjo glob do 15 milijonov evrov ali treh odstotkov svetovnega letnega prihodka.
Zgled za uravnotežen razvoj ali nepotrebna ovira?
Kodeks ravnanja so med prvimi javno podprla podjetja Anthropic, Mistral in OpenAI, medtem ko je Meta napovedala, da se mu ne bo pridružila, saj meni, da zakonodaja presega razumen okvir regulacije. To odpira prostor za nadaljnje razprave o ravnotežju med varnostjo in inovacijami v digitalni dobi.
Za Evropsko unijo predstavljajo Kodeks ravnanja in Smernice izjemno pomemben element premostitvenega obdobja do vzpostavitve enotnih standardov. Gre za mehak, a strateško pomemben instrument, s katerim želi EU spodbuditi odgovorne inovacije, okrepiti zaupanje in preprečiti fragmentacijo trga. Vsem deležnikom - od raziskovalcev do podjetij in upravnih organov - se tako odpira priložnost, da z doslednim razumevanjem teh mehanizmov postanejo zgled za uravnotežen, varen in človekovo dostojanstvo spoštujoč razvoj umetne inteligence v Evropi.